Morska buzerancija

Morje je nadvse prijetno okolje za raznorazne aktivnosti, saj združuje veliko lepega – od športa, posedanje in igranje kart, navtičnih prigod in še kaj. A nad vsem – sem sklenil po več letih intenzivnega pavšalizma – je morje idealno milje za propisno buzerancijo. Ne tiste sorte, ki se dogaja na obskurnih svingerskih plažah, o katerih sumljivo nihče ne ve nič, pa vendar vsi vedo kje so. Govorim o buzeranciji, katere cilj je vsesplošni cirque du soleil za zborček čutil – predvsem pa brbončice. 

Priprava za ta festival je silovito preprosta, a vseeno zahteva nekaj predpisanih potez. Najprej, izlet v ribarnico, idealno s sosedom, kateremu si prejšnji dan posodil klin. Klin se namreč s klinom zbija. Pri vstopu v ribarnico je dobtro zajeti zrak, ne misliti na karkoli drugega v življenju, kar ponuja podobno aromo, ter direktno brez ovinkov izvesti liberalno naročilo ta črnih. Školjk, seveda. Te znajo biti, depilativno gledano, dokaj prezrte, zato jih je dobro malce podrgniti. Intenzivno in strastno, kot bi drgnili po desetih letih zapriseženega celibata-

Nato je potrebno podse spravit dilco, trdo leseno dilco, ne nek plastificirani falsifikat iz bencinske postojanke. Buzerancija mora biti naravna, brez umetnih mas. In nož, ki naj bo vsaj tako oster kot jezik slehernice na predciklusno jutro.

dila

Če vas slednje ne spravi v jok, vas bo gotovo naslednja poteza – sekljanje sveže bele čebule, ki jo (kot tudi česen), sesekljamo tako drobno, kot bi sesekljali šefa, ki vam ne bi odobril že davno vplačanega poročnega potovanja.

Nato vzamemo velik, globok, idealno emajliran pisker. Če ga nimate, sledite vzoru avtorja, ki je pred 20 leti ob petkih zvečer razmišljal o naslednjem vročem zmenku, predvčerajšnjim pa je v Merkurju igral detektiva, iščoč primerno velik lonec za morsko buzerancijo. Pri vsaki buzeranciji ne gre brez lubrikanta – v tem primeru naj bo to kar običajno olivno olje, ki je zdravo, ne pušča madežev in ima prijetno aromo. Liberalno podmazana predigra sesekljane zelenjave je že lahko deležna malce tudi malce vinske spremljave.

skoljke

Na tej točki je v lonec že smelo stresti podrgnjene, a še vedno sramežljivo zaprte školjke, ki se ponavadi precej vdajo zapeljivi aromi in še bolj zapeljivi temperaturi, ter hitro dajo vse od sebe. Vinska spremljavo je potrebno dati v višjo prestavo in zaliti tako školjke, kot tudi zdaj že nevarno dehidrirano grlo. A pozor – na tem mestu je nujna ločevalna dieta. Ista kapljica, ki je dobra za školjke, ne bo dovolj za saharsko sušo, ki rada nastopi v maliganskem kanalu. Za v lonec bo skorajda sleherni “ta beu” dovolj, medtem, ko je za alimentarno cev priporočljivo ustreliti kakšnega Kozla.

kozu

Ples sestavnih naj se nadaljuje na malem ognju kakšne pol ure, vmes pa je dobro sveže ustreljenega Kozla temlejiteje spoznati. Ko se ta črne dodobra razprejo sledi še finale – malce ta zelenga (peteršilj) in malce ta gostega (drobtine), da vse skupaj dobi ravno pravo žmohtnost, v katero se – z ekstra belim morskim kruhom – namočimo do komolcev. Živela buzerancija!

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s