Turbo ljubezen

jelena-990x556

“Armaturu čupaš iz temelja naše sreče, niko tako, draga voleti te neče”, je zabobnelo skozi Bluetooth zvočnik, ko sem si nedavno zaželel malce balkanskega melosa. In zadel sem terno – melodično podprti patos, kjer dominira tema nesrečne ljubezni in je vedno za vse kriva ženska. A več časa ko sem posvetil tem srce parajočim verzom, katerih intelektualni naboj v svetovnem merilu nima ekvivalenta, bolj sem spoznaval, da obstaja turbo folk izdelek za vsako stresno situacijo v življenju.

Odnos s partnerjem ni preprosta zadeva. Količina stresa v tem kontekstu seveda naraste, ko se človek odloči z nekom deliti srečo (ali pa zgolj račune za elektriko) pod isto streho. Že pri opremljanju se često hudo zaplete. Je mar čudno, da je na plodnih tleh tega konflikta vzklil verz, ki pove vse : “Suzama sam lepio tapete, kad ti ode i odvede dete”.

Vsak odhod od doma – ne glede na to ali odide on ali ona – ni nujno usoden. Rado se namreč zgodi, da se “Lessie vrača kuči”. Tovrstne vrnitve so skoraj brez izjeme čustvene prigode, ki iz oči izzovejo hudournik. A vlaga je hudič. Tega se je hudo zavedal avtor verza “Nemoj da plačeš na mom pragu, da mi vrata ne povuku vlagu”, ki je s tem opozorilnim verbalnim strelom jasno postavil prioritete za nadaljnji odnos.

Ljudje smo seveda različni in imamo tudi različne prioritete, prevsem pa pričakovanja, kaj nas bo dejansko osrečilo. Medtem, ko večina ob obsesivnem drajsanju po Instagramu in Tinderju čaka na princa v belem Mercedesu, so nekateri znatno bolj skromni. Tak primer je mladenič, ki je svoji dragi v pesmi dal vedeti, da njen nasmeh ni ključna kvaliteta. To je storil z nepozabno krilatico “Moja mala nema prednji zubi, kad me ljubi jezikom me ubi.” Praktičen človek, ki bo sredstva za stomatološke posege bržkone pametno investiral kam drugam.

Na primer v Mercedesa, kot je to – zavedajoč se pričakovanj slehernice – storil avtor naslednjega verza : “Imam garažu i Mercedesa tri, još samo mi fališ ti!” Romantik in investitor v eni osebi – redka vrsta. Plus točka za vidno izraženo stališče, da je ena dovolj.

Nekaj, kar bi težko rekli, za naslednjega lovca na ženska srca, ki se bržkone zaveda svoje omnipotentnosti in vsesplošne privlačnosti za ves ženski rod. Kako drugače, si lahko namreč človek razlaga naslednji ambiciozni verz “Neču da ljubim jednu ili dve, ja sam čovek za devojke sve!” Njih vrsta se gotovo vije od Dunaja do Kragujevca. A poštenost gotovo šteje – tudi če je to nepotešljiva želja po haremu. Zato toliko bolj bode verz labilnega poštenjaka, ki je izrazil svojo ljubezen do tuje dame, ko je zažvrgolel “Nisam lopov al’ bi znao tom čoveku šta bi krao!”

Advertisements

Sumljiva brisača, nič od jebača

towel.jpg

“Pozabil si svojo brisačko”, je utripnilo silno nepričakovano obvestilo na malem zaslonu velikega pomena. Ta spotakljivi dogodek se je odvil naključni večer ob 23, številka izvora pa je bila brez imena. Za odraslega moškega heteroseksualnih dispozicij, razigranega družabnega življenja in šaljivih nazorov, je to bržkone situacija, ki praktično zagotavlja predčasno spremembo stalnega prebivališča. A nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha.

Raziskave kažejo, da malce pod 40 odstotkov ljudi, brez vedenja (še manj pa dovoljenja) svojih partnerjev, veselo brska po njihovem mobilcu. Toliko o zaupanju. V nekaterih državah je nezakonito odpreti kuverto s tujim imenom, kaj šele stikati po čem drugem. A obvestila o prihajajočih sporočilih so se skozi leta priplazila tako v ospredje, da brskanje niti ni potrebno. Dovolj je le zvedavi pogled, ki je še pri tako nedolžni dami zgolj pogojni refleks. Vsaka razumna dama, bi ob tovrstnem sporočilu pomislila vsaj na naslednje :

– gospodu se je evidentno dokončno stemnilo, zato si je večer izdatno popestril z naključno urbano kurtizano, ki očitno ne goji silnega fetiša na rabljene, mokre in predvsem tuje brisače;

– gre za iskreno, a zato nič manj iskrivo, pomoto (refleks : ja valdaaaaa);

Kdor ni šel skozi tako dolgo tišino, ne ve kaj je večnost. A večnost – sicer tista bolj meditativne sorte – včasih ponudi tudi kakšen odgovor. “To je Blaž”, sem skoviknil, in nevede na široko odprl vrata dodatni interpretaciji sumljivega sporočila :

– gospod je zgovorne indice, kot so pastelne barve srajc, baročno mimiko in venomer prisotno taktilnost ob druženju s prijatelji, končno kronal s prehodom v mavrično ekipo, znotraj katere veljajo stroga pravila glede posojanja brisač.

In kot da misterij ni bil dovolj velik, je bilo digitalizirano razkritje kronano še s črnim ksihtom, malancanom in silovito napihnjenim bicepsom indijanskega odtenka. V času, ko je zaradi vse digitalne nesnage naš običajni homo sapiens pogovor zreduciran na “kako si”, “kje si” in “kdaj prideš” si zadevo dodatno kompliciramo s slikovnimi rebusi, ki jim ne bi bil kos niti prekaljen egiptolog.

A vse velike skrivnosti, ne skrivajo samodejno velikih resnic. Blaž je, namreč, povsem legitimen razlog, resnična oseba, fitnes trener, ki veliko da tudi na red v dvorani in od svojih strank zahteva enako. Njegov moto je : “kvihtaj in vzemi švic s seboj”. In seveda – ne pozabi brisače.