Sosedovih deset za boljše življenje

My-Favourite-Camping-Ground-In-Winton-Woods-Campground.jpg

Dolgo pričakovano, a hitro minljivo kampiranje se je končalo. Kot vsako leto, je tudi tokrat dolge poletne dneve često, barvito in radostno vedril moj neposredni sosed. Vitalen gospod 72-ih let, strumne drže in trdnega značaja, je neushaljiv vrelec izkušenj, zato sem se odločil, da tiste, bolj modre, delim z vami.

“Ven gre sam, not je problem.” (Po tem, ko sem se 15 minut brez trohice uspeha trudil iz tal potegniti klin, ki je bil tja zabit bržkone še v času Tita)

“Zabij do konca, kot doma, sej znaš.” (Pred tem, ko sem isto količino časa v neplodno trdno podlago skušal zabiti klin)

“Po 20 letih še lisica rada brlog zamenja.” (Ob priložnostnem jutranjem srečanju, ko se je mimo sprehodila brhka mladenka, ki je tako meni kot njemu, odtujila globok pogled)

“To je pa tragično, ko mlad človek še skočit ne more v miru.” (Ob enem, k sreči, redkih vikendov, ko nam je tam čas daljšala tašča)

“Ne morem verjet, ko slišm, da ljudje pri 55 nehajo kavsat – jaz bi z lahkoto še kakšno novo.” (Ob naključnem mimohodu dveh cca. 50-letnikov, ki se nista držala za roke)

“Ne bi mela daleč do službe.” (V ranem jutru, ko je v trgovino – od najinih prikolic oddaljeno 5 metrov – na jutranjo izmeno prišla prodajalka)

“Treba je tud kakšno svežo kdaj.” (Praktično vsak dan po glavnem obroku in pred spanjem, tudi ob naključnih srečanjh pred sanitarijami)

“Jaz sem vsako tolk nažgal, da nikol ni rabla masaže.” (Apropos masažnemu salonu, ki operira na plaži in – začuda – vsako leto širi poslovanje)

“Tist k prav, da je vsaka ista še v življenju ni kavsal.” (V pogovoru, kjer smo iz vremena in cene pavšala nevodeno zašli na bolj žgečkljive teme)

“Po tolk letih skoz isto, je dolgčas – vse skp zgleda kot da se je zajla strgala”. (O več desetletni monogamiji)

 

Advertisements

Blamaže od tetovaže. Petnajsti morski dan.

Best-Dragon-Tattoos-–-Our-Top-10.jpg

“Baaaaaam”, so zaloputnila vrata v ozkih moških sanitarijah, iz katerih so se – glede na dimenzije – čudežno zvalili trije : obilno zalit trebuh, obrazno zalit germanski lastnik dotične izbokline, ter orel z metrskim premerom kril, ki si ga je ponosni pivopivec vtetoviral čez celoten, ne prav mali hrbet. Ob desjtvu, da je vaš vdani avtor v tetovažnem smislu povsem nepopisan list, mi ni preostalo drugega, kot da opravim neuradno revizijo tetovaž, ki so si jih – v bolj ali manj prisebnem stanju – zamislili prebivalci naše poletne komune.

Po jutranjem teku me je, dobesedno zbodla v oči, dama srednje zrelega letnika privlačno vijugaste silhuete, katere Nutellino polt so krasile številne poslikave. Na hrbtu strasten zapis, na bicepsu cvetlični motiv, na gležnju nekaj tako malega, da bi moral tvegati njeno brco v glavo, da bi videl za kaj gre. A najbolj od vsega mi je v spominu ostala okoli obeh brhkih nog zavita bodeča žica – bržkone opomnik, kakšna usoda čaka slehernika, ki bi si drznil gojiti kakšno mednožno ambicijo.

Kri in vrtnice, v enakomerni dozi, so bili naslednji motiv, ki je zmotil umirjeni ritm kampa, ki mu zdaj lahko – glede na količino umetnih kolkov – že brez pretiravanja rečemo Valdoltra. Nosilec te slike je bil mladenič, ki je brez dvoma utrpel silno strastno ljubezensko avanturo,z izdatnim potencialom za barvit zaključek v kroniki slovenskih novic oz. podobno razsvetljenega medija.

Tetovažni trend, ki ne glede na trgovinsko vojno s Kitajci ne jenja, so serije kitajskih črk na nogah, rokah in drugih zarisljivih telesnih parcelah. Ob teh nikakor ne morem mimo občutka, da so bili vsi nosilci teh risalk bogato nategnjeni. Mladenič izrazito šibke konstitucije, ki je na plažo peljal dva otroka bržkone še vedno misli, da grabljice na njegovih nogah pomenijo imena njegovih hčera. Bržkone gre za tako surove Kitajske kletvice, ob katerih bi te v Pekingu kamenjali. A glede na pogostost njegovih kletvic v plažnem dialogu, ki smo jim bili priča bi ocenil, da bi z izdatno težavo preveril pravilnost zapisa že v latinici. A nevednost je blagoslov.

Pozabiljivost tudi. In ne morem najti druge razlage za slučaj, vidno sproščene mamice, ki si je odločila vtetovirati imena in datume rojstva svojih otrok. Glede na to da sem bil prisoten na porodu svojega prestolonaslednika in vsaj približno vem kakšen cirkus je to za krhko žensko telo in dušo, si ne morem predstavljati da kakšna ženska – navzlic količini narkotikov – pozabi kdaj je to bilo. Še manj pa, kako je ime subjektu (ali več njim), ki je več ur prodorno stremel k luči na koncu vaginalnega tunela. Razlagi sta samo dve : ali je res rodila tolikokrat, da za evidenco potrebuje Excel, ali pa si strastno želi postati obraz brošure za CSD.

Zgodaj spomladi sem, priznam, gojil idejo, da bom tudi sam podlegel neusmiljenemu trendu in si v levo joško vrisal pregovor, ki mi je posebej drag. A po tehtnem premisleku in številnih opisanih in neopisanih primerih, sem se odločil da svoje telesno platno pustim tako kot je : gravitacija namreč ne odpušča nikomur, navzlic staranju pa sem precej gotov, da si bom ime sina, žene in ostalih najbližjih še nekaj časa zapomnil.

Sedmi morski dan. Navtika brez meja.

dog on a boat.jpg

“Čuti tamo. Nisi ti Slovenac da ležiš i uživaš, nego da radiš”, je zarohnel strumni mojster čolnarskih popravil s še bolj strumnim brkom. A po tem, ko sem mislil, da je ta jutranja budnica v marini nepričakovano zgodnji vrhunec dneva, se je odvil eden navtično bolj zanimivih dni.

Valovito dopoldne sta nehote a prodorno oplemenitili dve svetlolaski, vidno vzhodno-evropskega slovesa. Povsem blizu našega čolnička sta prisopihali s plastičnim pedalinom in takoj je bilo jasno, da čoln še zdaleč ni edina plastična zadeva v dotičnem kadru. Ta pristen morski prizor je bil dodatno zabeljen z malce izobraževanja iz fizike. Do danes namreč nisem vedel, da radostni vzklik “Ahooooj” povzroči odločen in opazen premik prsnih pnevmatik proti nebesom – kamor v konkretnem primeru nedvomno sodijo.

Vedel sem, da bo težko nadgraditi prizor, ki se ga ne bi branila še tako poceni porno parodija Obalne straže. A bogovi so mi bili očitno naklonjeni. Streljaj stran se je namreč pojavila mladenka, ki je kljubovala tokovom in dokazovala, da se je potrebno v življenju včasih držati nazaj. Na primer ko imaš košarico G in se odločiš na izlet s supom.

Kmalu potem, je neznanemu Holandcu uspelo speljati razpoloženje iz bolj romantičnih tem na bolj katastrofične. Njegova eratična in vijugasta plovba vse bliže obali je kazala, da goji izrazito zanimanje za točnost zemljevida lokalnega akvatorija, s posebnim poudarkom na čereh. Morda je iskal koralni greben in v slogu Kolumba zgrešil kontinent. Vsi v neposredni bližini smo hkrati razprli loputo za hranjenje in čakali na pok.

In res je počilo. Od nikoder se je namreč vzel nemški trio nedvomno mavrične usmeritve, ki se je odločil da bo že tako dovolj razuzdano valovanje dodatno okrepil. Z živalskim nabijanjem nemške house glasbe, seveda. Čoln, v katerem so se materializirali pravzaprav ni bil toliko gliser, kot nizkotonec z imenom in sidrom, čez katerega rob so boljščali trije odojkasti ksihti.

Ko smo po teh res slikovitih pripetljajih končno pripluli do malega otočka, kjer smo se kanili malce namočiti, so se pojavili sonarodnjaki glasbeno navdahnjenih odojkov, ter dokazali da poleg posluha za soljudi, premorejo tudi zvrhano mero sočutja za male – in ne tako male – živali. Na otok, katerega plažni del meri 3 kvadratne metre, pardon, brisače, so s čolnom namreč privlekli temno sivo nemško dogo. Psa, ki bržkone poje več kot tričlanska družina so nato – v uslugo ostalim na otoku a v škodo ubogemu psu – privezali na edino drevo na otoku, ter ga prepustili elementom. Resda nisem kinolog, a rekel bi, da je psu na vodi vse skupaj približno tako čudno, kot če bi od mene nekdo zahteval skakanja s kolebnico na jezeru iz želeja.

Krutost do psov na morju je evidentno postala svojevrstna disciplina, saj se je čez pol ure ob otočku nenadoma prikazal pustolovec, ki je – navzlic valovom – svojega psa naložil kar na sup. Z močnim veslanjem se je pomikal v smer radovednega Holandca, ki je dotlej že dosegel svoj trdni cilj.

Peti dan : dobri nagci, slabi nagci.

naked-people-beach-706778.jpg

Čoln. Na njem Holandski jezdec valov. Gol, kot ravnokar rojen, od sonca obsijan kot SCTjev asfalter na odseku Ravbarkomanda. Vročinski val je povzročil res globoko in intenzivno bingljanje. Ker se je ravnokar spravljal vžigati motor na čolnu, ni bilo povsem jasno, za kaj bo potegnil in kaj bo sledilo. To, spoštovani bralci in bralke, je slaba golota.

Dejstvo : golota ni avtomatsko nekaj silno zanimivega ali privlačnega. Kdorkoli je kadarkoli obiskal nudistični kamp, ni rabil dolgo čakati na kopico primerov t.i. slabe golote, ki jo je nepozabno pričaral pomorec iz dežele tulipanov v uvodu. Dasiravno si, posebej moški, vztrajno trudijo videti čimveč kože, to pogosteje povzroči razočaranje kot pa neko silno veselje.

Primerov ne manjka : ko dama pride izpod tuša in še mokra izkoristi čas sušenja las za brskanje po torbici? Ne hvala. Vročinski val požene partnerko, da kar gola zloži perilo iz stroja ? Lepo prosim. Goli plavalec, ki si je odločil z masko malce zazreti v morsko dno, ter v trenutku radovednosti pozabil, da mu iz vode gleda osojno obarvana zadnja plat. Poleg tega, da človek nagonsko pomisli na parkiranje kolesa, to ni ravno slika, ki bi jo šparal v spominu. Da niti ne omenim trenutka silnega altruizma, ko se odloči kdo v adamovem kostimu pomagati z vlečenjem vrvi na čolnu. Tema.

Seveda, obstaja tudi nasprotje. Dobra golota. Brhko telesce v pozi za na Pirellijev koledar. Sedi pet. Sugestivno sončenje z izdatno količino dišečega olja. Dobra poteza. Zapeljiv objem v pomanjkljivem oblačilu : idealno. Skrita golota namreč dopušča domišljiji ustvari sliko, ki je skoraj po pravilu boljša od realnosti.

Ne glede na to, da se vsi rodimo goli, to zaznamuje zabaven paradoks. Ko si otrok, ti je največja mora, če te kdo vidi golega, ko se npr. na morju – v izogib tej sramoti – preoblačiš kot mr. Bean. Ko si starejši in gravitacija naredi svoje, pa bi vse dal, da te je še kdo – poleg zdravnika – pripravljen gledati golega. Pravzaprav, ti še zdravniki zaukažejo, da se slečeš zgolj do pasu.