Zakaj seksam 1 na 1?

geordie_shore_bed_group_3_black_floor

“Nič mi ne moreta, pa dva sta”, je zamomljala gospodična v samem centru mesenega vrtinca, ko sta k njej – složno in hkratno – telesno pristopila moj bližnji sorodnik in njegov partner na nočnem pohodu. Provokativni izrek dame polnih ust (in še česa drugega) je bil vrhunec serijske izpovedi o dogodivščinah, ki bi jim zavidal sam Casanova. Mladcu, katerega spolno življenje bolj spominja na prvomajsko druženje na Rožniku (zelo goreče in zelo obljudeno) kot intimno združitev dveh posameznikov, sem pojasnil zakaj tu ostajam čvrsti tradicionalist.

Medtem, ko določeni individumi uživajo ob verbalni diareji (nekateri seveda uživajo tudi v tisti “pravi”) med spolnim odnosom, večina ne deli te tendence. Kot posameznik, ki izjemno rad govori, še raje pa sprašuje, bi bil v skupinskem seksualnem okolišu nedvomno sila moteč dejavnik. S planskimi vprašanji in nagonsko izdelavo fukaškega reda (za razliko od sedežnega, je ta bolj ležeči), bi bržkone iz enačbe odvzel še tisto malo romantike, ki bi jo dotlej uspeli ustvariti strastno naravnani družabniki. Zaporedje in plan kakršnekoli sorte, seveda zahtevata določeno mero potrpežljivosti. Ker me že stanje v vrsti v mesnici izdatno razburi, si težko predstavljam, da bi me napis “vzemite listek s številko” ob vznožju ljubezenskega vzpona hudo motiviral.

Čakanje v vrsti je zame še posebej moteče, ker ne maram gneče – niti prometne, kaj šele telesne. Niti pomisliti si ne upam, da bi moral za skupinsko izražanje telesne naklonjenosti pristati na nebrzdano trenje kakšnega od moških delov telesa, ki bi bil vključen v to masovno seanso. Akutne težave z organizacijo gojim že na delovnem mestu (ki tipično ne vsebuje golote in telesnega trenja). In ker seks ni gradbeno delo, kjer je jasno, da temelj pride pred streho, bržkone ne bi vedel s čim začeti. V totalni zmedi bi zato gotovo bodisi surovo prehiteval dogodke in se neogret spravil “tlačiti štrudelj v ključavnico”.

Seveda je tu tudi večna (zame teoretična, za sorodnika iz uvoda pa praktična) dilema, kaj storiti ob uresničitvi “sanj vsakega moškega” – situacija, ko se “srečneža” lotita dve hotni dami. Tu bi vaš vdani avtor trčil ob nepremostljivo oviro : najprej ne bi vedel kateri se posvetiti najprej in kako; v žaru borbe bi izbral napačno in med damami povzročil ljubosumje in  strastni prepir (za kar tipično ni potrebno veliko truda). Konfucij je smotrno dejal, da “če loviš dva zajca, oba pobegneta”.

Taisti modrec je imel seveda nekaj za dodati tudi o hitrosti – menil je namreč, da “ni pomembno kako počasi greš, dokler se ne ustaviš.” V kontekstu skupinskega jahanja je usklajeni tempo bržkone pomembnega značaja, saj prezgodnji prihod v cilj ustvarja vrzel, za katero ni bontona. Prižgeš cigareto ? Kaj prebereš ? Začneš tvitat ? Se spočiješ ? Da niti ne govorimo o nasprotnem primeru, ko pod silovitim pritiskom medenično ropotaš ob gručici sveže potešenih soigralcev in soigralk. Naj rečejo karkoli, 1 na 1 je še vedno zakon, čeprav vmes – v večini primerov – ne moreš počivati.

Advertisements

Ko ljubezenski poskok zmoti otrok

hqdefault

“Oči, kaj delaš z mamico!?” je zaskovikal prestolonaslednik, ko je nič hudega sluteč prekinil ljubezenski maraton. Pokril si je oči in s hitrostjo, ki bi mu jo zavidal sam Bolt, odvihral iz sobe. V istem momentu, se je spodaj, v globoki in dolgi senci sproženega organa nagona zaslišal neučakani ukaz “Dej me!”. Na lestvici dilem sem dosegel vrh. Kaj storiti, se bržkone sprašuje sleherni zasačeni starš : je bolje prej tolažiti otroka in preprečiti njegovo travmo ali  dokončati začeto in si zagotoviti tri dni miru v gospodinjstvu ?

Bržkone nisem prvi, ki se je – ob precenjeni hipnotični naravi risank – lotil soproge sredi dneva, ko smo bili doma. Po večdnevni odsotnosti kraljice je kralj kakopak neučakan. A nedvomno sem med redkimi, ki ga je otrokov skrbno izračunani timing presenetil v najbolj eksplicitnem položaju, ki si ga lahko zamislite. Rjuhe so bile na tleh. Obleke prav tako. V izogib smehu sredi akta nisem pozabil na nogavice. Luč prižgana. Vrata odprta. Jaz pa v takem zaletu, kot smučarski skakalec na samem vrhu planiške velikanke, čakajoč na usodni odriv in skok v globino. Seveda – z nabrušeno in pokončno sabljo, pripravljeno za zamah po brazdah vdržljivosti v vznožju Venerinega griča. Okoliščina, ki ni puščala niti malo prostora za drugačno interpretacijo – zato je bilo pojasnjevanje še toliko bolj zahtevno.

Kako pristopiti k otroku, ki v živo spozna, da ni nastal s samovžigom in da ga ni prinesla štorklja je vprašanje brez enotnega odgovora. V kolikor vaš otrok še verjame v Dedka Mraza, potem so zadeve dokaj preproste – čebelice, ptički, metuljčki in ostalo živalsko kraljestvo so vedno na voljo kot gotova uspešnica. Tudi sicer je domišljijski obvoz precej netvegana poteza – vedno lahko rečete, da je dete sanjalo, saj oči in mami seveda ne počneta nič takega, sploh pa ne tak način, kot si otrok domišlja da je videl.  V kolikor dete ni uspelo zbrati dovolj točk za elitni zavod Janeza Levca, zadostujejo tudi manj slikovite zgodbe – telovadba ali masaža sta povsem adekvatna izgovora.

Vaš vdani avtor je običajno precej vokalne sorte in po horoskopu lev, zato tiho izražanje česarkoli enostavno ni možno. To seveda prispeva k tveganju, da dete tri sobe naprej zazna hrupe, ki ne ustrezajo temu, da se morata “oči in mami nekaj pogovorit”. Ni vrag, da je bil prestolonaslednikov vzklik ob nepričakovani Kama Sutri še glasnejši. Kot nalašč za preusmeritev pozornosti. Torej, naslednjič, ko vas otrok z glasnim vzklikom zaloti preprosto zanemarite očitno in povejte otroku, da naj se ne dere, saj je to izrazito moteče.

Bolj kot kurativne tehnike so seveda učinkovite preventivne. Resda, te vedno ne izboljšajo izkušnje, a vseeno. Na tem mestu gre izpostaviti dve : “Ključ je tvoj prijatelj” in pa “Nemi film”. Resda nismo kiti (sprehod po povprečni plaži kaže drugače), da bi bilo naše parjenje mejno odvisno od zvočne prodornosti, a malce verbalne packarije še nikomur ni škodilo. Seks v tišini je kot žurka brez glasbe – lahko se sicer zvijaš, sklanjaš in poskakuješ, a občutka, da se bodo kmalu na vratih znašli možje v belem nikoli povsem ne jenja. Zaklepanje v sobo morda nekaterim ponuja dodaten element razburljivosti, definitivno pa so zaklenjena vrata dovolj, da še tako vztrajno dete ne prekine potisnega ritma.

Vse lepo in prav. A kaj storiti, če ima otrok v šoli punco, ve da v hlačah nima črička in je na daljincu že kdaj pritisnil napačno tipko ?

Zadeve sem se lotil jaz – bolje, da sliši od očeta (beri : storilca), ne od mame (beri : žrtve). “Mu bom že razložil na način, da ne bo potrebno na CSD in petrkatne govorilne ure”, sem si mislil. Počakal sem da žrtev odide v službo, nato pa sem ga posedel in začel z uvodom. A še preden sem sploh odprl kljun, je prestolonaslednik izdavil “Oči, vem kaj sta počela z mami. Jogo sta delala, pa se je zapletlo.” Lahko si predstvljate moje presenečenje, kako elegantno je otrok podobe iz Sodome in Gomore stlačil v predal ezoterike. A romantik v meni ni dal miru, zato sem pojasnil, da se imata oči in mami “zelo rada”, ter da se to ne kaže “samo z besedami in darili”.  Seveda je bilo potrebno to besedno šamrolo okrasiti še s smetano, zato sem dodal, da ima “oči tako rad samo mami.” Da so sinovi bolj po mamicah je dokazala njegova naslednja izjava, ki je debato bolj ali manj zaključila “Oči, veš – če bi mel pa kakšno druge teto tako rad, bi bila pa mami zelo zelo huda”.  Latenta grožnja v primeru kršitve ekskluzivne pogodbe za izvajanje polagalnih del je zvenela tako nedolžno. Malo je vedel, nedolžni otrok, da bi v tem primeru očka ostal brez vsaj ene glave.

Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Po opravljenem “pogovoru” je bilo potrebno postaviti nova pravila, kako bomo odslej pristopili k telesnemu združevanju. Ne želim si namreč, da bi otrok sredi junija (ko so maškare že davno mimo) v šoli razlagal, da je njegov očka Batman. Najprej sem soprogi predlagal, da bi “Fritzl style” najine ljubezenske zadeve preselila v klet. Nato sem se spomnil, da mi ne uide naloga pospravljanja kleti, zato sem zadevo opustil. Trenutna zaposlitev izven državne uprave mi ponuja precej svobode, zato ideja o “ljubezenskem izhodu” v času malice ni tako zgrešena. A kaj ko z ženo ne jeva ob istih urah. Da pa bi hodil domov, da bi “jedel sam”, pa še tako amaterskemu delodajalcu odpira vrata za najslajši očitek, da nič ne delam in da samo “d***m k***c”.

Ena ni nobena, sine.

womanizer-640x431

“Oči, a si ti imel kakšno punco pred mamico?”, je povsem mimogrede vprašal prestolonaslednik med nedavnim kosilom. Stežka sem pogoltnil aktualni grižljaj in se zazrl v sinove radovedne oči, ki so dale slutiti, da odgovora ne bom mogel pogoltniti. Ker sem pričakoval, da bo to vprašanje na vrsti šele leta 2040, sem otrpnil. Kot tekmovalec na kvizu, kjer zmanjkuje časa sem preigral ključne scenarije in skušal ugotoviti, kateri bo povzročil najmanjšo škodo za njegovo in mojo prihodnost.

Instinktivni odziv je seveda enomestna ocena, ki kaže zvrhano mero spoštovanje do soproge, saj sem “se šparal” za ljubezen svojega življenja in mati malega inšpektorja  Clouseauja. Želel sem izdaviti “3” in se ugriznil v jezik. S to skorajda svetniško številko bi sinu v strmini pubertete do nafte zatrl junaško podobo fotra, ki je v mladosti “iz prve” položil vse razen izpita za avto (za tega so bili potrebni trije poizkusi). Videl sem, kako bi se mu zasolzile oči, ko bi njegova mini analitična glavica seštela, da je bila ena od treh očkovih preteklih ljubezni plačana, druga sorodnica, tretja pa namišljena zavoljo spoštovanja pravila ljudskih števil. V strahu sem pomislil celo na najhujše – da ga bo zaradi spoznanja, da od očeta zapeljevalnega gena ni prejel, minulo navdušenje nad ženskim rodom.  

Pod pritiskom človek rad skače iz ene skrajnosti v drugo. Zato ni presenetljivo, da je bil naslednji odgovor na koncu jezika znatno debelejša številka, konkretno desetkrat obsežnejša. V želji, da bi me dete sprejelo kot kredibilnega maserja krhkih ženskih srčec (in malo manj krhkih medenic) sem se zavedel gromozanskega tveganja. Dete se namreč z junakom rad pohvali, zato bi sledila situacija, ko bi mali ponosno tekel mami v naročje z izjavo, da je “mladi oči” preprijel več grudi kot cenjeni dr. Fabjan. Številka ne bi bila nujno ista, ki jo je isti mladi oči komuniciral mamici v silno ustrežljivem obdobju dvorjenja, ko je PRovska prezentacija preteklosti tako rekoč glavna igra.  

Številka “prevoženih ljubezenskih kilometrov” je THE številka, odgovor na osnovni higienih spoznavnega obdobja slehernega odnosa. Moški in ženske jo, kot vse ostale zadeve, kakopak, komuniciramo drugače. Ženske jo razkrivajo približno tako kot višino svoje plače – ne vsem, tistim, ki pa, pa zadevo zaokrožijo suvereno navzdol, da ne delujejo preveč razuzdane in, da ne bi vzbudile zavisti. Moški –  z izjemo tistih, ki že na prvem zmenku stegujejo jezik kot podhranjen kuščar – pustijo, da si ljudje mislijo svoje, v upanju, da bo ob njihovem molku prevladala ideja, da so epski Casanove.  

Tvegane, da bi nič hudega slutečo soprogo prizadela informacija o dejanskem “polagalnem indeksu” je bilo potrebno minimizirati, sicer bi bilo to označeno kot neposredna laž. In seveda, vsi vemo, kako popularne so laži pri  pri damah. Še pri tako malih in nedolžnih (Nobena ni nedolžna! Laž, seveda) žal ni možno izvesti prvine Bavčar in upati na zastaranje. Laži pri soprogi ne zastarajo. Prav tako se ni moč naslanjati na kazenski zakonik, kjer ti ne morejo dvakrat soditi za isto zadevo – jezna in razočarana soproga bo z največjo vnemo poskrbela za vsakodnevno sodbo. Včasih tudi večkrat v istem dnevu.

Tako nisem imel druge, da otroku s semi-resnično solzo v očesu priznam, da mami ni bila prva, ker sem pač moral vaditi kompleksen proces zasnove in izdelave naraščaja. Pojasnil sem mu, da pri njega tvorbi nisem želel delati napak. Nadalje sem se čutil dolžnega, da soprogo dvignem nivo višje, ter mu zagotovim, da je mami premagala vse tekmice – saj je edina z dvoštevilčnim stažem, ki mu zaenkrat ni videti konca.  Mladostniško poskočnost sem – kot vsak pravi grešnik – zavil v meglo slabega spomina, vse skupaj pa oplemenitil še s skoraj duhovnim sporočilom, ki ga – upam – ne bo razlagal v šoli. Zbral sem vso resnost, ki sem jo premogel in mu tolažeče prisolil ljudsko krilatico : “Ena ni nobena sine. Ena ni nobena.”